gojenje konoplje naslovna

Gojenje konoplje: Življenjski cikel konoplje – 1. DEL

Razumevanje življenjskega cikla konoplje je bistvenega pomena za gojenje konoplje. Konoplja, ne glede na to, ali je sejana na prostem, v rastlinjaku ali v t.i. growbox-u, potrebuje nekaj osnovnih pogojev za rast:

  • Svetloba,
  • zrak,
  • voda,
  • hranila,
  • medij za rast (zemlja,…),
  • primerno okolje.

Če katerikoli osnovni pogoj med rastjo konoplje odvzamemo, se rast konoplje ustavi, kar lahko privede do odmiranja rastline. Tako na prostem, kot v notranjih prostorih, konoplja potrebuje svetlobo primernega spektra in intenzivnosti ter topel, zračen prostor, bogat z ogljikovim dioksidom. Voda je zelo pomembna za gojenje konoplje, saj se brez nje rastlina izsuši, v prevelikih količinah pa lahko začne gniti, zato je potrebno ugotoviti optimalno količino, saj je poraba vode odvisna tudi od okolja v katerem konoplja raste. Medij za rast, pa najsibo to zemlja, kokosova šota ali voda (hidroponično gojenje konoplje), mora za nemoteno ter zdravo rast vsebovati zadostno količino hranil. Ko so vsi ti pogoji izpolnjeni in v ravnovesju, bo konoplja nemoteno rasla in proizvedla bujne cvetove.

Lastnosti konoplje

  • Konoplja je enoletna rastlina – življenjski cikel opravi v letu ali manj (navadno od zgodnje pomladi do jeseni)
  • Konoplja je dvodomna rastlina – razvijejo se lahko moške ali ženske rastline (v nekaterih primerih se lahko zgodi, da ima konoplja tako moške kot ženske lastnosti – enodomna sorta). Ženska rastlina konoplje je bogatejša s kanabinoidi, zato se konopljini cvetovi in listi uporabljajo za predelavo v raznorazne konopljine izdelke (konopljina smola, mazila, tinkture, itd.)
  • Cannabis Sativa in Cannabis Indica sta fotoperiodni vrsti konoplje (cvetenje se začne, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo). Poznamo še Cannabis Ruderalis, ki pa ni fotoperiodna vrsta konoplje, kar pomeni, da se cvetenje ne sproži s krajšanjem izpostavljenosti svetlobi, ampak se to zgodi že po 3-4 tednih rasti.

Življenjski cikel konoplje

Kot smo že omenili, je konoplja enoletna rastlina, kar pomeni, da bodo semena sejana v pomladi, rastla čez poletje in cvetela v jeseni. Med rastjo bodo moške rastline konoplje, ki navadno rastejo hitreje kot ženske rastline, razvile moške cvetove, kateri vsebujejo cvetni prah. Ko se ženski cvetovi začnejo razvijati, so pripravljeni na opraševanje, katero se zgodi s pomočjo vetra. Na ta način se življenjski cikel konoplje zaključi, saj bo rastlina semena odvrgla (ko ta dozorijo) in tako pripravila naslednjo generacijo semen, ki bodo vzklila naslednje leto. Rast konoplje v naravi lahko opredelimo na 4 faze:

  • Kalitev,
  • rast,
  • priprava na cvetenje,
  • cvetenje.

Konopljina semena, kalitev in kalček

Za gojenje konoplje, najprej potrebujemo zdrava konopljina semena. Ko semena postavimo v zemljo in jih zalijemo, ta potrebujejo od 3 do 7 dni za kalitev. Obdobje rasti konopljinih sadik traja približno en mesec. V tej fazi, semena vzklijejo, pojavi se kalček, vzpostavi se koreninski sistem in poleg kalčnih listov se pojavijo tudi prvi konopljini listi, ki absorbirajo svetlobo in jo pretvarjajo v energijo za rast – proces imenovan fotosinteza.

Kalitev

Med kalitvijo semen, vlaga, toplota in kisik aktivirajo zarodek v semenu. Ker imajo nekatera konopljina semena zelo čvrsto lupino, lahko rastlini ta proces olajšamo tako, da nekoliko “poškodujemo” semensko lupino. To lahko naredimo tako, da v škatlico z vžigalicami (ali katerokoli manjšo škatlico) na zgornjo in spodnjo stran zalepimo brusilni papir visoke granulacije. V škatlico nato postavimo semena in jo za kratek čas stresamo. S tem si gojenje konoplje nekoliko olajšamo, saj semenom omogočimo lažji prehod vlage, toplote in kisika do zarodka. Nato se zarodek začne širiti in rasti s pomočjo zaloge hranil v samem semenu. Kmalu za tem se semenska lupina razpoči in iz nje najprej pokuka bela koreninica, nato pa še kalčni listi, ki se hitro prebijejo do površja.

Konopljini kalčki

Gojenje konoplje začne prehajati v drugo “fazo”, ko se iz konopljinega semena razvije glavna korenina, ki raste v zemljo navzdol. Ta korenina se kasneje razveja (tako kot konoplja nad zemljo) in požene sekundarne (stranske) korenine, iz katerih zrastejo še manjše koreninice, ki skrbijo za dovajanje vode in neorganskih soli – kemična hranila, potrebna za ohranjanje življenja. Korenine niso zaslužne le za dovod hranil in vode, ampak nudijo tudi oporo konoplji. Konopljine sadike potrebujejo od 16 do 24 ur svetlobe za ohranjanje faze rasti. Kakršnokoli pomanjkanje svetlobe ali skrajšana izpostavljenost svetlobi lahko privede do faze cvetenja. Faza rasti navadno traja med 4-6 tednov, vendar bo večina konopljinih sevov nadaljevala v fazi rasti, v kolikor bo izpostavljenost svetlobi ostala enaka (16 ur/dan).

rast konoplje | konopljnini vršički | konopljini listi | konoplja sadika | kaljenje konoplje | nasad konoplje

Vegetativno obdobje (obdobje rasti)

Obdobje rasti bo pri konoplji (Cannabis Sativa & Cannabis Indica) trajalo dokler prejema vsaj 16 ur dnevne (ali umetne) svetlobe. Med rastjo konoplje, se tudi celice korenin še naprej delijo (razmnožujejo) in omogočajo nadaljni razvoj in širitev korenin, vse z namenom boljše absorpcije vode in hranilnih snovi. Glavna korenina začne poganjati najprej manjše, stranske korenine, iz katerih se kasneje razvijejo še manjše korenine (koreninski laski), ki prav tako skrbijo za absorpcijo vode in hranil, vendar so zelo občutljive in se lahko pri nepazljivem ravnanju hitro poškodujejo. Prav zaradi tega je za uspešno gojenje konoplje potrebna posebna previdnost pri presajanju.

Tako kot pri koreninah, tudi pri vrhu stebla konoplje poteka celična delitev, ki spodbuja nastajanje in rast novih listov, vej ter cvetov – spodbuja rast embrionalnega tkiva konoplje in aksilarnih brstov. Iz aksilarnih brstov se kasneje razvijejo stranski listi in nove veje. Vaskularni sistem konoplje se nahaja v glavnem steblu rastline in skrbi za dovod vode in hranil iz koreninskega sistema do konopljinih listov in cvetov, kateri s pomočjo fotosinteze proizvajajo glukozo in jo prerazporejajo po celotni rastlini. Sokovi oz. tekočine v konoplji se prenašajo s pomočjo ksilema (omogoča prenos vode in mineralnih snovi) in floema (skrbi za prenos glukoze v predele rastlin, kjer se fotosinteza ne dogaja).

Konopljino steblo ima tudi vlogo oskrbovanja celotne rastline z glukozo in ligninom, ki se nahaja v celičnih stenah in sami strukturi stebla. Če se odločimo za zunanje gojenje konoplje, je ta izpostavljena različnim vremenskim pogojem. Predvsem pomemben dejavnik je veter, zaradi katerega nastajajo mikroraztrganine v steblu. Te raztrganine se celijo s pomočjo celuloze in lignina, kar pripomore k močnejšemu in togemu steblu. Ker je to zelo pomemben dejavnik med rastjo, je več kot priporočljiva uporaba ventilatorjev kadar se odločimo za gojenje konoplje v rastlinjakih ali growbox-ih.

Kadar se v sadiki konoplje razvijejo zelena tkiva, ta začne iz sončne svetlobe in hranil v zemlji proizvajati hrano (ogljikove hidrate) in energijo – fotosinteza. Zeleno barvo rastline dobijo s klorofilom, ki se nahaja v celičnih strukturah – kloroplastih. V kloroplastih se svetloba, ogljikov dioksid, voda in hranila pretvorijo v ogljikove hidrate in kisik. Ta proces sprošča energijo in proizvaja škrobe ali sladkorje, ki jih konoplja kasneje uporabi za nastajanje tkiva in celičnih komponent.

Na spodnjem delu listov se v listnih režah nahajajo majhne “dihalne” pore, skozi katere konoplja pridobiva ogljikov dioksid. Listne reže skrbijo za reguliran pretok vlage in kisika (produkt fotosinteze) iz konoplje in so zelo pomembne za zdravje in funkcionalnost same rastline.

Gojenje konoplje in priprava na cvetenje

Konoplja ki je bila vzgojena iz semena, navadno zgodaj razvije strukturo vršičkov, imenovano cvetni nastavek. Velika večina konopljinih sevov začne proizvajati “nedorasle spolne organe” v četrtem ali petem tednu vegetativnega obdobja. Pri nekaterih sortah, lahko cvetne nastavke opazimo že pri četrtem vozlišču, navadno pa se pojavijo med četrtim in šestim. Konoplja je povečini dvodomna rastlina (moške in ženske rastline), kar pomeni, da je tudi cvetni nastavek pri vsakem spolu rastline drugačen in ga izkušeno oko zlahka prepozna. Cvetni nastavek je zelo pomemben dejavnik pri prepoznavanju spola rastline, saj velika večina pridelovalcev konoplje (za rekreativno uporabo) želi gojiti le ženske rastline konoplje, saj imajo bistveno večjo vsebnost kanabinoidov kot moške rastline. Te se navadno uporabljajo pri industrijski konoplji, saj so bistvenega pomena za opraševanje in posledično pridobivanje semen za predelavo v konopljino olje.

Vegetativna faza pri konoplji v rastlinjakih ali growbox-ih, navadno traja od 4-6 tednov, dokler konoplja ne doseže višine 30-45 cm. Tudi nižje rastline lahko pripravimo do cvetenja, vendar lahko to privede do spolne nestabilnosti konoplje pri nekaterih vrstah. Cvetenje sprožimo tako, da konoplji skrajšamo čas, ko je ta izpostavljena svetlobi.

Cvetenje

Konoplja vstopi v fazo cvetenja pozno poleti oz. zgodaj jeseni, ko noči postajajo daljše. Krajšanje izpostavljenosti dnevni svetlobi, konoplji signalizira, da se njen življenjski cikel bliža koncu. Cannabis Sativa in cannabis Indica sta fotoperiodni rastlini, kar pomeni, da se cvetenje sproži takrat, ko se dnevi začnejo krajšati. Cannabis Ruderalis je posebna vrsta konoplje, ki ni fotoperiodna in začne s cvetenjem že po tretjem ali četrtem tednu, neglede koliko časa je izpostavljena svetlobi.

Neoprašena konoplja proizvede konopljine vršičke brez semen ti. “sinsemilla”, kar izvira iz španske besedne zveze sin semilla, kar v dobesednem prevodu pomeni brez semena. Neoprašene rastline razvijejo konopljine cvetove (vršičke), kateri s časom postajajo vse bolj prekriti s trihomi, ki vsebujejo esencialna olja in dajejo konoplji značilen vonj (terpeni) ter kanabinoide, kateri nam ponujajo številne blagodejne učinke. Trihomi prav tako skrbijo za nastanek sekundarnih metabolitov, pri katerih so študije pokazale, da imajo protigljivične, antimikrobne in antibiotične lastnosti. Pri mnogih konopljinih vrstah, se v trihomih nahaja tudi naraven insekticid.

Po nekaj tednih cvetenja, kanabinoidi in sekundarni metaboliti dosežejo vrhunec pri neoprašenih konopljinih cvetovih. Sedaj je čas za žetev, saj so nastali vršički polni trihomov, kanabinoidov ter ostalih esencialnih olj.

Opraševanje

Moške rastline konoplje proizvajajo cvetni prah, ki se s pomočjo vetra sprosti v zrak. Kadar konoplja ostane brez cvetnega prahu, počasi začne odmirati, saj je njen življenjski cikel zaključen. Ko cvetni prah doseže žensko rastlino konoplje, ta postane oprašena. S tem se v konopljinih vršičkih začnejo razvijati semena, ki potrebujejo od 3 do 6 tednov za popolno zrelost. Kadar semena dozorijo, “popadajo” iz zaščitne ovojnice na tla ter se na naraven način pripravijo na nov življenjski cikel. S tem se tudi življenjski cikel ženske konoplje bliža koncu, zato začne s kmalu odmirati.

Ta članek je informativne narave in ne spodbuja nikakršnih kriminalnih dejanj, temveč le ozavešča o življenjskem ciklu konoplje. Članek bo izhajal v več delih, v katerih bomo še podrobneje spoznali posamezne življenjske cikle konoplje, zato je vsak vaš komentar ali vprašanje dobrodošlo, saj lahko tako tudi vi pripomorete k izbiri vsebine naslednijh člankov.

Avtor: L. O.

Viri
  • J. Cervantes, “Cannabis life cycle” v The Cannabis Encyclopedia: The Definitive Guide to Cultivation & Consumption of Medical Marijuana, George F. Van Patten, ZDA: Van Patten Publishing, 2015, str 41-45.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja