uporaba konoplje

Uporaba konoplje: Od rekreacije do medicine

Dandanes veliko ljudi živi v zmoti, da je edini način uporabe konoplje možen le kot kajenje. Ta stereotip lahko ovržemo že s tem, da je bila konoplja že davnega leta 8000 pred našim štetjem na otočju Oki (današnja Japonska), uporabljena kot eden izmed glavnih virov prehrane. Starogrški zgodovinar Herodot je zapisal, da so na področju Grčije konopljo uporabljali za parne kopeli, katere so služile za prečiščevanje telesa. Z odkrivanjem pozitivnih ter blagodejnih učinkov konoplje na naše telo ter endokanabinoidni sistem, se uporaba konoplje in njena konzumacija iz leta v leto veča.

Kajenje konoplje

Ker je kajenje najbolj razširjena oblika konzumacije (uživanja) konoplje ter na ta način kanabinoidi najhitreje pridejo v naše telo, jo marsikdo zlorablja z namenom omame. Pri kajenju konopljinih zvitkov (joint-ov), ljudje povečini uporabljajo tobak kot dodatek, le redki pa kadijo t.i. čistake. Študije [1] so pokazale, da so tisti ki konoplje ne mešajo s tobakom uspešnejši pri izobraževanju, več je športnikov, ne konzumirajo alkohola, živijo pri obeh starših, s katerimi imajo boljše odnose ter jo (konopljo) poredkeje uživajo, za razliko tistih, ki uporabljajo tako konopljo kot tobak. V obeh primerih pa je večina kadilcev moškega spola. Ugotovili so tudi, da približno 80% kadilcev kateri uporabljajo obe substanci, uživajo tudi tobak (cigarete).

kajenje konoplje

Zakaj konoplja in tobak?

Prišli smo do različnih odgovorov. Nekateri so dejali, da so čisti konopljini zvitki preprosto premočni, nekatere moti ker neenakomerno gorijo, tretji pa preprosto želijo prihraniti nekaj denarja, zato jih “redčijo” s tobakom. Povprašali so tudi glede uporabe vodnih pip ter bongov, a jih je velika večina dejala, da je ta način kajenja zanje primeren le za posebne priložnosti, saj je izkoristek kanabinoidov veliko večji, posledično pa je tudi občutek zadetosti premočan. Obstaja še nekaj kadilskih pripomočkov, kot so čilumi, pipe, dabi, itd. Ampak ne delajmo si utvar, da je kajenje konoplje brez tobaka neškodljivo. Vsak dim je za naš organizem škodljiv, bodisi konopljin, bodisi tobačni, ali pa katerikoli drug. Sprošča se veliko kemikalij, katerih je približno 6000 enakih kot pri tobaku, izmed teh pa jih je kar 30 kancerogenih. Pri kajenju je tudi izkoristek kanabinoidov zelo majhen v primerjavi z ostalimi načini konzumacije, saj na ta način v telo vnesemo le od 5% pa vse tja do 30% vsebovanih kanabinoidov.

Uparjevanje / vaporizacija konoplje

Kajenje pip, jointov, bongov ter uporaba ostalih kadilskih pripomočkov, pa ni edina oblika inhaliranja konoplje. Z raziskovanjem kanabinoidov in njihovih terapevtskih učinkov, so ugotovili, da se vsak kanabinoid aktivira pri različnih uparjevalnih temperaturah. Ker pri gorenju ne moremo nadzorovati temperature, so v ta namen razvili uparjevalnik (vaporizator). Ta naprava, katero lahko dobimo kot prenosno (žepne velikosti) ali stacionarno, nam omogoča regulacijo temperature, z namenom izkoriščanja želenih kanabinoidov, flavonoidov in terpenoidov. Naj dodam, da je z uporabo uparjevalnika (vaporizatorja), izkoristek vnosa kanabinoidov v naše telo občutno večji (75-98%) kot pri ostalih načinih konzumacije. Seveda pa s pomočjo uparjevalnika nismo omejeni le na konopljine vršičke, ampak lahko uporabljamo v ta namen razvite ekstrakte, ki se povečini uporabljajo kot terapevtska sredstva, saj s pomočjo sodobne tehnologije lahko izoliramo le tiste kanabinoide ki jih želimo ter tako dosežemo želene učinke. Z vse bolj razširjenim kajenjem elektronskih cigaret se razvijajo tudi t.i. e-tekočine, ki prav tako bazirajo na izoliranih kanabinoidih.

vaporizer
vaporizator

Rektalna in vaginalna uporaba konoplje

Morda se komu zdi nenavadno da se konoplja uporablja tudi v obliki svečk. Že na začetku lahko omenimo, da je konzumacija v takšni obliki zelo učinkovita, saj v naš organizem preide približno 75-80% kanabinoidov, katerih učinki so skorajda takojšnji. To je zelo pozitivna novica za vse tiste ki ne želijo “biti zadeti”, saj se s takšnim načinom vnosa kanabinoidi izognejo jetrom, katera so odgovorna za metabolizacijo le-teh ter povzročijo marsikomu neželene psihotropne efekte. Pri uporabi konopljine svečke nam kanabinoidi s pomočjo celične stene preidejo neposredno v kri in tako poskrbijo za naš endokanabinoidni sistem. Z rektalno konzumacijo največkrat zdravimo gastrointestinalne težave, saj z ostalimi oblikami vnosa lahko razdražimo naš prebavni trakt, kar lahko privede do resnejših težav. Izdelki za vaginalno uporabo so večinoma namenjeni lajšanju menstrualnih težav (bolečine, krči,…), saj pripomorejo k sproščanju mišic, zavirajo bolečine ter zmanjšujejo vnetja.

Uporaba konoplje v prehrani

Konoplja se že najmanj 10000 let uporablja kot vir prehrane oz. kot prehrambeni dodatek, saj ima veliko pozitivih učinkovin. Na kratko naj povem, da izkoristek kanabinoidov skozi prehrano variira med 25-95% (odvisno od kanabinoida). Za začetek bomo omenili konopljina semena, saj so zelo razširjena v prehrambeni industriji. So zelo bogata z omega6 maščobnimi kislinami (vsebujejo idealno razmerje, katere potrebuje človeško telo, vključno z omega3 maščobnimi kislinami, ki jih lahko dobimo z vnosom ribjega olja), gamalinolensko kislino, katera spodbuja hormonom podobne kemikalije, ki pripomorejo k kontroli telesne temperature, zglajevanju mišičnega tkiva, nadzirajo vnetja, zmanjšujejo menstrualne težave, ter skrbijo za marsikatere ostale telesne funkcije. Opazili so, da konopljina semena pripomorejo pri:

  • ADHD
  • bolečinah prsi
  • diabetesu
  • boleznih srca
  • povišanem krvnem tlaku
  • multipli sklerozi
  • debelosti
  • predmenstrualnimi sindromi
  • revmatoidnem artritisu
  • kožnim alergijam
  • itd.

Zato obstaja velik nabor prehrane ki vsebuje konopljina semena (konopljino olje, moka, kava, testenine, čokolada, maslo,…). Sledijo konopljini cvetovi oz. vršički, kateri so se dolga leta uporabljali kot vir prehrane. Dandanes vršičke uporabljajo za izdelavo konopljinih izdelkov, ki so bogati s kanabinoidi, terpeni in flavonoidi. Zaradi povečanja raziskav konopljinih učinkovin se iz leta v leto povečuje uporaba kanabinoidov, zato v ta namen s pomočjo industrijske konoplje pridelujejo raznorazne s kanabidiolom (CBD) obogatene raztopine (CBD kapljice), ekstrakte (CBD smola), ki se povečini uporabljajo za skrb našega endokanabinoidnega sistema, zdravja ter dobrega počutja. Vsakodnevno se uporaba konopljinih izdelkov povečuje, saj ljudje odkrivajo vedno več blagodejnih učinkov. Tukaj jih je le peščica izmed njih:

  • lajšajo tako navadne kot kronične bolečine,
  • izničujejo simptome luskavice,
  • zavirajo epileptične napade,
  • zmanjšujejo možnost kapi,
  • preprečujejo srčna obolenja,
  • blažijo anksioznost in paranojo,
  • preprečujejo simptome alzhaimerjeve bolezni,
  • spodbujajo nastanek novih, zdravih celic,
  • zavirajo nastajanje ID-1 gena, kateri je odgovoren za nastanek rakavih obolenj,
  • pri diabetesu tipa 1 blažijo vnetje trebušne slinavke,
  • itd.

Prav tako ne smemo prezreti konopljinih listov. Že pri sami rasti konoplje, prav z opazovanjem listov ugotavljamo zdravje same rastline. Če so listi zdravi (lepe zelene barve, poravnani,…), potem je tudi rastlina zdrava ter na ta način pridobiva vse potrebne kanabinoide, maščobne kisline, vitamine in minerale. Danes, vse več ljudi uporablja konopljine liste kot prehrambeni dodatek, saj tako poskrbimo za vnos kanabinoidov v telo ter posledično obogatimo naš endokanabinoidni sistem. Vnos sveže konoplje ne povzroča psihotropnih učinkov, saj sproščanje psihoaktivnih snovi nastane pri dekarboksilaciji oziroma segrevanju (z izjemo konopljinega čaja, saj ne vsebuje maščob in ima le pomirjevalne učinke), zato jo lahko uporabljamo za solate, kot nadomestilo za peteršilj in/ali origano ter vse bolj popularnih napitkov oz. shake-ov. Če si pri prehrani zaželimo povečan vnos kanabinoidov, moramo pri segrevanju konopljinih cvetov ali listov, jedem in napitkom dodati maščobo, saj se kanabinoidi vežejo nanjo. Tukaj je le nekaj vitaminov ter mineralov, katere najdemo v konoplji in jih skozi prehrano vnašamo v naše telo:

  • vitamin B1,
  • vitamin B2,
  • vitamin B3,
  • vitamin B6,
  • vitamin B9,
  • vitamin E,
  • kalcij,
  • kalij,
  • fosfor,
  • magnezij,
  • baker,
  • železo,
  • cink,
  • itd.

Uporaba konoplje v kozmetiki

Obstaja več kot 50000 načinov uporabe konoplje in le nekaj izmed teh se jih uporablja v kozmetične namene. Velika večina kozmetičnih produktov vsebuje konopljino olje, saj z dermalno uporabo zmanjšuje sušenje kože in blaži razna vnetja. Mila, geli, zobne paste, balzami, mazila, šminke, vlažilne kreme, losjoni, itd. To je le peščica produktov, kateri vsebujejo konopljino olje. Seveda pa vse več produktov poleg konopljinega olja vsebuje tudi kanabidiol (CBD), kateri velja za enega izmed najbolj raziskanih kanabinoidov nasploh in ga uporabljajo kot dodatek v obliki ekstrakta (konopljina smola), saj ima ta nepsihotropni kanabinoid veliko blagodejnih učinkov (lajša bolečine, pomirjujoče deluje na razdraženo kožo, itd.), zato je najbolj razširjen izdelek prav konopljino CBD mazilo. Ker ne moremo z gotovostjo trditi koliko kanabinoidov z dermalno uporabo preide v naše telo, je skrb za naš endokanabinoidni sistem na ta način še dokaj neraziskano področje. Z zagotovostjo pa lahko trdimo, da je konoplja zelo dober antioksidant (pospešuje obnavljanje kože ter ščiti vnos škodljivih spojin). S študijami [2] so dokazali da je kanabidiol (CBD) močnejši ter učinkovitejši antioksidant kot sta vitamin E in vitamin C.

Uporaba konoplje v medicini

Vse bolj in bolj popularna, a do zdaj žal s strani farmacije zatirana, je uporaba konoplje v medicinske namene. Najstarejši zapisi o uporabi konoplje v medicinske namene segajo v leto 2700 pred našim štetjem, ko naj bi na področju današnje Kitajske korenine uporabljali za lajšanje bolečin. Naslednji zapisi glede uporabe konopljinih korenin segajo v 17. stoletje, ko so jih v Indoneziji uporabljali kot zdravilo proti gonoreji. Obstajajo tudi dokazi, da so sokovi korenin blažili krvavitve pri težavnih nosečnosti.

Uporaba kanabinoidov v medicinske namene

Začnimo z modernejšo medicino ter pozitivnih učinkovin tetrahidrokanabinola (THC). Ker je ta kanabinoid psihoaktiven ter v mnogih državah sveta razlog, da je konoplja z visoko vsebnostjo THC-ja na seznamu prepovedanih rastlin (uvrščena v kategorijo drog, kar pa ob pravilni uporabi zagotovo ni), ima še veliko neraziskanih pozitivnih učinkov na naš metabolizem. Do sedaj so ugotovili da ima THC protivnetne učinke, pri Alzheimerjevi bolezni uničuje amyloid beta proteine v obolelih možganskih celicah, ki so odgovorne za medsebojno nevronsko komunikacijo. Tetrahidrokanabinol je tudi učinkovito sredstvo proti slabosti in izgubi apetita pri kemoterapiji in z AIDS-om okuženih bolnikih. Prav tako ima še mnogo pozitivnih učinkov pri rakavih obolenjih, o katerih malce kasneje, zavira epileptične napade, itd. Pripomore tudi k podaljšanju globokega spanca, o čemer si na kratko lahko preberete TUKAJ.

Kot smo že prej omenili, je kanabidiol (CBD) eden izmed najbolj raziskanih kanabinoidov nasploh in ker nima psihotropnih efektov, je s strani farmacije bolje sprejet. CBD ima veliko pozitivnih učinkov, saj nam lahko pomaga pri raznih odvisnostih (opiati, kokain, nikotin, itd.), depresiji, diabetesu, multipli sklerozi, itd. Več o blagodejnih učinkih kanabidiola, si lahko preberete na našem BLOG-u. Pri uporabi kanabinoidov v medicinske namene je seveda bolje, da se ne poslužujemo le enega (izoliranega) kanabinoida, ampak jih uporabimo več, saj delujejo v sinergiji (učinki se dopolnjujejo) ter jih na ta način najbolje izkoristimo. Zmotno je mišljenje “več je bolje”, saj obstajajo različna razmerja in koncentracije kanabinoidov za vsako bolezen ali težavo. Ker je vsak organizem edinstven je potrebna količina vnosa kanabinoidov pri vsakem posamezniku drugačna, zato splošnega pravila glede uporabe CBD-ja ni. Zaradi “pomanjkanja” ustreznih varnostnih študij, naj s strani JAZMP predlagan dnevni odmerek ne bi presegal 2mg CBD-ja. Priporočljivo je tedensko koračno povečevanje odmerkov, začnejši z manjšo dozo (mikrodoziranje), katera pa lahko brez stranskih učinkov krepko presega predlagan odmerek s strani JAZMP. Zaradi razpolnove dobe kanabinoidov, ki traja približno 6-8 ur, je najbolje da odmerek porazdelimo na 2-3 dnevne odmerke.

No, pa nadaljujmo z rakavimi obolenji. Pri rakavih bolnikih je najpomembneje, da okužene celice uničimo (to lahko dosežemo z vnosom THC-ja v naše telo). Seveda pa moramo “uničene” celice nadomestiti oz. spodbuditi nastajanje novih, zdravih, kar pa lahko dosežemo s kanabidiolom (CBD). Tako predvidevajo (po pričevanjih posameznikov), da je ena izmed, če ne celo najučinkovitejša metoda zdravljenja te zahrbtne bolezni, jemanje konopljine smole z visoko vsebnostjo tako THC-ja kot CBD-ja, česar pa z gotovostjo ne moremo in ne smemo trditi, saj ni bilo opravljenih dovolj raziskav, katere bi lahko to potrdile ali ovrgle. Žal medicina “živi” na račun bolnikov, zato se marsikdo poslužuje nelegalnih in s strani medicine nepreverjenih metod zdravljenja, katere bodo (upajmo) nekoč postale dovoljene.

Izračun vnosa kanabinoidov

Spodaj vam predstavljamo dva primera vnosa kanabinoidov v telo. V prvem primeru smo upoštevali peroralno uporabo 5% CBD oljne raztopine,v drugem pa uporabo konopljinih cvetov s 3% CBD v namenskem uparjevalniku. V obeh primerih smo določili želen dnevni odmerek CBD na 30 mg. S pomočjo formule smo izračunali odmerek oljne raztopine v mililitrih in odmerek konopljinih cvetov v gramih.

Primer 1

Oljna raztopina – 5 % CBD

  • Način uporabe: Peroralno
  • Gostota raztopine (olje): 0,9 g / ml
  • Izkoristek: 65 %

Primer 2

Konopljini cvetovi – 3 % CBD

  • Način uporabe: Uparjevanje
  • Izkoristek: 90 %

Ta članek bo zaradi informativnih namenov redno posodabljan, zato vas naprošam, da s svojimi predlogi in komentarji pripomorete k izboljšanju članka.

Avtor: L. O.

Viri

▸academic.oup.com/her/article/25/1/74/551194
▸www.zamnesia.com/content/284-vaporizer-temperatures-for-cannabis
▸www.purehealingfoods.com/hempHeartsInfo.php
▸www.learngreenflower.com/articles/154/10-things-you-never-knew-about-cannabis-roots
▸www.psychologytoday.com/us/blog/the-teenage-mind/201102/does-marijuana-cause-cancer
▸www.metro.us/body-and-mind/health/does-smoking-weed-cause-cancer
▸www.hempoilcan.com/why-hemp/vitamins-and-minerals-found-in-hemp/
▸herb.co/marijuana/news/cannabis-fan-leaves
▸herb.co/marijuana/news/raw-cannabis-superfood
▸herb.co/marijuana/news/cannabis-roots
▸www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29129557
▸www.selfhacked.com/blog/tetrahydrocannabinol-thc/
▸www.chewsomegood.com/40-medical-uses-for-cbd/
▸cbdoilsandedibles.com/benefits-cbd-thc-combined/
▸herb.co/marijuana/news/hemp-root
▸www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2503660/#!po=17.5000
▸www.dinafem.org/en/blog/medical-cannabis-without-smoking/
▸[1]www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17984405
▸[2]www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC20965/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja